molekulo

molekulo
малекула.

Esperanto-Belarusian dictionary. 2008.

Игры ⚽ Поможем сделать НИР

Look at other dictionaries:

  • iónski — a o prid. (ọ̑) nanašajoč se na ion: ionski curek / ionski izvir naprava za pridobivanje ionskega curka; ionski par elektron in pozitivni ion, ki nastaneta pri ionizaciji atoma, molekule; ionska vez vez, ki veže ione različnih elementov v… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • kòvalénten — tna o prid. (ȍ ẹ̑) kem., v zvezah: kovalentni kristal kristal, v katerem so atomi vezani s kovalentno vezjo; kovalentna vez vez, ki veže atome istega elementa v molekulo …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • molekuláren — rna o prid. (ȃ) nanašajoč se na molekulo: molekularna zgradba; kisik v molekularnem stanju / molekularna masa molekulska masa; molekularne sile molekulske sile …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • molékulski — a o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na molekulo: molekulska zgradba; kisik v molekulskem stanju / molekulska masa število, ki pove, kolikokrat je masa kake molekule večja od mase vodikovega atoma; molekulske sile privlačne sile, ki delujejo med… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • radikál — a m (ȃ) 1. radikalec: radikali in oportunisti / radikali niso hoteli sodelovati v vladi ♦ zgod. (narodni) radikal pristaš Tavčarjeve in Hribarjeve narodno odločnejše frakcije v kranjskem deželnem zboru v osemdesetih letih 19. stoletja 2. mat.… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • razcepíti — in razcépiti im dov. (ȋ ẹ) 1. po dolgem razsekati, razklati: razcepiti deblo, panj; s sekiro razcepiti; udaril je in hlod se je razcepil / vihar je razcepil vrh macesna preklal, razklal; noht se mu je razcepil / razcepiti na dvoje; pren., ekspr …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • uvájati — am nedov. (ā) 1. seznanjati koga z lastnostmi, pravili kake dejavnosti z namenom, da postane sposoben vključiti se vanjo: uvajati novega delavca; začetnik naj se uvaja postopoma / uvajati koga v delo, politiko // seznanjati koga z osnovami kake… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • véz — a m (ẹ̑) 1. star. vez ž: trden vez 2. navt. privez: gradnja novega veza í ž, daj., mest. ed. vézi (ẹ̑) 1. glagolnik od vezati: slama, vrv za vez // agr. privezovanje trte k opori: kop, re …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

Share the article and excerpts

Direct link
Do a right-click on the link above
and select “Copy Link”